ANKSIOZNOST
Vsak človek kdaj občuti strah ali tesnobo, kar je normalen in naraven odziv, ko se znajdemo v nevarnih ali ogrožujočih situacijah. Med odraščanjem se mladostniki soočate z različnimi novimi situacijami in izzivi, zato je povsem normalno, da ob tem kdaj doživljate tudi neprijetne občutke.
Včasih pa so strahovi še posebej intenzivni, pretirani, trajajo dlje časa, nimajo konkretnega izvora, vplivajo na vsakodnevno delovanje, pojavi se vnaprejšnje razmišljanje o tem, da se bo zgodilo nekaj slabega/hudega, zato se situacijam, ki se jih bojite, začnete izogibati. Če se prepoznate v teh občutkih, se morda srečujete s tesnobo ali anksioznostjo.
Anksioznost se kaže na telesni, vedenjski in kognitivni ravni:
- telesna raven: plitko, pospešeno dihanje, hitrejši srčni utrip, glavobol, bolečine v trebuhu, težave s spanjem ipd.,
- vedenjska raven: izogibanje šoli ali družbi, pobeg, zaprtost vase, zavračanje sodelovanja v skupinskih aktivnostih ipd.,
- kognitivna raven: negativno razmišljanje, težnja po perfekcionizmu.
Poznamo več vrst anksioznosti:
- separacijska anksioznost: strah pred ločitvijo od staršev, doma,
- socialna anksioznost: strah pred vrednotenjem s strani drugih,
- generalizirana anksiozna motnja: strah pred tem, da se bo zgodilo nekaj slabega, da bodo šle stvari narobe,
- fobije: strah pred konkretnimi stvarmi, živalmi, dogodki,
- obsesivno-kompulzivna motnja,
- posttravmatska stresna motnja,
- panična motnja.
Kako si lahko pomagaš, če se srečuješ z anksioznostjo:
- svoje strahove zaupaj osebi, ki ti je blizu in ti bo prisluhnila,
- nauči se tehnik, ki ti bodo pomagale, da se sprostiš.
